Starši ujetniki svojih otrok

Biti starš. Sliši se lepo, tudi bere se prijetno. In ob koncu dneva, ko potegnemo črto, najverjetneje tudi je tako, le da se na poti od jutranje zore, pa vse tja do mraka, dnevno lahko marsikaj pripeti. Zgodi. In ne glede na želje, plane in namene, ko starša na začetku poti najverjetneje optimistično in polna upov zreta v prihodnost, podkrepljena z občutkom neizmerne moči in svobode, saj bosta lahko otroka vzgajala na način, ki jima je blizu in v katerega