Radiča pa ni

Sobotno jutro naj bi bilo lenobno in brezskrbno. Popolno zbujanje bi bilo takšno, kot ga večkrat na dan uprizori mačka: še preden odpre oči, na široko zazeha in pokaže dve vrsti morilskih bodalc v sicer tako ljubkem gobčku. Potem, še zmeraj zleknjena na mehkih blazinah, s hitrostjo makovega popka, ki razpira cvetne liste, odpira veke. S črno žametno šapico si nalahno pomane oči, potem si s tačkama pokrije obličje, še vedno napol v svojem sanjskem svetu, kjer se