Večer ali kako sem se znucala

Znucana, bi rekla moja oma. »Jezuskristus, čisto si se znucala.« Stavek je krut, ker pripoveduje o meni, kakor bi pripovedoval o krtači za čevlje. V nekem trenutku se pač znuca. Krtača, pa tudi čevelj. Vsakemu uporabnemu predmetu se to zgodi, a v nasprotju s šolnom in ščetko, ki pri tem, kdo ali kako ju »nuca«, nimata besede, ki bi jo lahko izgovorila ali zapisala v časopisno kolumno, se sama preživljam s tem, da izgovarjam in izpisujem, kar namiguje na to, da vsaj