Pokanje samotne hiše

Prišlo mi je v navado, da prelomnice izpisujem tu, v pričujoči rubriki, ki kliče po drobcih vsakdana, po okruških iskrenosti, kakršno si najlažje delijo popolni neznanci (znanci morajo za takšno iskrenost navadno umakniti pogled). Kajti novinarji smo roke brez obraza, vsaj v večini, takšni so po večini tudi bralci; kar nas druži, je beseda. Zato – Kot najstnica, ki je odraščala na vasi, sem si z mladostniškim pogumom, ki meji na neumnost, želela oditi v večje