Partizani in gozd

V nadaljevanju preberite: Vitomil Zupan, kot piše v Menuetu za kitaro, je v partizane odšel na sončen dan oktobra 1943. Do bodeče žice, ki je obkrožala Ljubljano, se je odpeljal s škripajočim tramvajem, ki je, kadar se je ustavil, ob njega pritisnil njegovo svetlolaso Marjano, ki ga je pospremila, da je začutil vse obline njenega telesa. In tudi on, ko se vozi, premišljuje o Slovencih. »Za Italijane smo schiavi, za Avstrijce vindišarski psi, za Evropo Balkanci, za