Valčka Polkar: Zadnje s plasišča (Pozor, to je politična poezija!)

Na kar koli, prav na vsako glasbo, tudi če katera manj povšeči mu bila je, ples se mu posreči, našel pot je v plesno preobrazbo. Ni bil zasvojen nikakor s plesom, se pa v njem pogosto je obrnil, na plesišče mnogokrat se vrnil, kjer podoben je postal peresom. Bil plesalec namreč je okreten, ko prijel dekle je, je čutilo, v pravih da je rokah, veselilo se, da vodi jo nekdo res spreten. Še ob mačji godbi je cvileči mu korak veselo poplesaval, v ritmu se neskončno je