P. V.: Ovaden (Pozor, to je politična poezija!)

Gledal sem ga, bil je zaprepaden, le bolščal je vame nejeverno in potem jezil se neizmerno: »Jaz, svobodoljub, da sem ovaden?!« Se razbobnalo je po vsej vasi, kar je govorila policistka, da naj bi izvajala se čistka in da vse je teklo prepočasi. »Sem pritiskal nanjo, naj očisti se po vasi, kar od prej ostalo je nesnage, a več ni se dalo, krivi so za to, kot vedno, isti. Ovaduhi, ti so me izdali, da sem izigraval policijo, naj kar tresejo se in bojijo, jim povem,