Simon Gregorčič: Sovražni govor (Pozor, to je politična poezija!)
Vipavska pred 5 urami | Uredništvo
Naj povem, ime je moje pravo, nisem si izmislil psevdonima, pristna je, resnična moja rima, ki zadela je močno, krvavo.
Dvignili so brž se zoper mene, da zaklet govornik sem sovražni, za pregon da so razlogi važni, padale po vrsti so ocene. Tuj da rod pod streho našo biti pač ne sme gospod, le gost želeni, sem napisal in bili zeleni so od besa najpoprej arditi. In za njimi črni še bolj besni, ko na steno je rojak napisal ta moj rek, črnuh ga brž je zbrisal, ja, bili so to prestopki resni. So besneli, češ, le kdo si upa takšen stih v Italiji pisati, kdo Gregorčiču iz ust jemati te