"Vetrnice smo poimenovali po otrocih, ki danes končujejo študij"
RTV Slovenija pred eno uro | Avtor: Larisa Daugul
Če bi v vetrnice in sončne panele v Westmillu okoli 25 milijonov evrov vložilo zasebno podjetje, in ne energetska skupnost, bi trije milijoni morda pristali v davčni oazi, razmišlja predsednik Rescoopa Mark Luntley. Tako pa je denar ostal med ljudmi.
V Sloveniji deluje le peščica energetskih skupnosti, medtem ko se po Evropi manjše skupine prebivalcev vse pogosteje povezujejo v zadruge, da bi si zagotovile lasten, obnovljiv vir energije, s katerim si zmanjšajo stoške, ali pa s prodajo viškov energije celo zaslužijo nekaj denarja, ki ga nato vlagajo nazaj, v lokalno okolje. Kako in zakaj se ljudje organizirajo v skupno pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov? Kakšne so prednosti zadružnih modelov? Na kakšen