»Potrebo po pisanju občutiš kot nekakšen pritisk«

"Za branje povsem zagotovo vem, da je to lahko oblika terapije, za pisanje pa nisem prepričana. Potrebo po pisanju občutiš kot nekakšen pritisk, da se izraziš, da oblikuješ neko zgodbo, idejo, like. Če bi bila to oblika terapije, ali bi to potem pomenilo, da kot človek potrebuješ terapijo in da zato postaneš pisatelj? Moram reči, da mi tak način razmišljanja ni blizu. Deluje preveč preprosto." (Slavenka Drakulić, hrvaška novinarka, esejistka in pisateljica, o tem,