Do zadnje strani: Molče trobenta tihožitje
Dnevnik 23.02.2023 | Ana Geršak Ana Geršak
Natura morta se začne z barvami simbolov minljivosti – sadežev in cvetja, belih breskev in rdeče brnistre, in čeprav se pripoved zgošča v tempu velemestnega vrvenja, iz mnoštva podob izstopa nekaj barv, vselej istih, pogosto povezanih z isto predmetnostjo.
Rdeča je kri, vodilen element besedila, predominantna že v prvem prizoru, v katerem sledimo pogledu, ki se iz podzemne (in s tem podzemlja) dviga na tržnico, ki je trebuh mesta in literarni topos, kjer buhti življenje in s tem tudi smrt, ki ji je vse živo zavezano. Winkler tu ne skopari z natančnostjo opisov razstavljanja svežega mesa ubitih živali, razstavljenega na najbolj groteskne načine in okičenega s plastičnimi predmeti...
