Kjer srebrnijo macesnova bruna

Ugnezdena sredi pobočja je skoraj nevidna, povsem zlita z okolico. Zveni kot obrabljena fraza, vendar je tukaj popolnoma na mestu. Kozolec, kot so hišo poimenovali njeni tvorci iz arhitekturnega biroja Superform, je s svojo zunanjo opno kot živo, naravno telo posajen na travnik pod sabo in v venec dreves v ozadju. Njegova macesnova koža se bo postarala v žlahtno srebrnino tradicionalnih planinskih koč ali pastirskih stanov, pobarvanih od sonca, dežja in vetra.