Velika padca, od katerih si Slovenija še vedno ni opomogla
SiolNET 30.04.2023 | Aleš Žužek
Slovensko ozemlje je v preteklosti doživelo dva velika padca, ki sta zavrla hitrejšo industrializacijo in večjo gospodarsko rast. Prvi je povezan s prenosom evropskega gospodarskega težišča iz Italije in Sredozemlja na obale Atlantskega oceana v 16. stoletju, drugi pa z zaostajanjem slovenskega ozemlja pri uvajanju industrializacije in razvitega kapitalističnega gospodarstva v 19. stoletja. Ta padca sta imela dolgoročne posledice, ki so vidne tudi danes.
Slovenija je glede na realni bruto domači proizvod (BDP), ta meri gospodarsko razvitost, še vedno prva med evropskimi državami, ki so bile pred letom 1990 del socialističnega sveta. Po drugi strani pa zaostaja za zahodnoevropskimi državami, zlasti za tistimi najrazvitejšimi. Zelo trdoživa razmerja Takšna razmerja med Slovenijo in preostalo Evropo niso nekaj novega oziroma niso posledica različnih družbenoekonomskih poti, ki so jih po drugi svetovni vojni ubrale
