Ko ligenjčki obmolknejo
Dnevnik 13.07.2023 | Ranka Ivelja Ranka Ivelja
Ko sem se prvič peljala s kolesom mimo jumbo plakata ob ljubljanski Celovški cesti, me je simpatični stilizirani ligenjček na njem spravil v dobro voljo.
Pomislila sem na morje, na vse čudovite podvodne poglede, ki me čakajo na mojem otoku. Na morskega polža, ki se ob večerih leno hrani ob vedno istih skalah; na malo hobotnico v zalivu, napol skrito za kamnom, s katero sva se, prisegam, neko poletje gledali iz oči v oči, preden se je zvila pod kamen; pa na orjaško jato salp, ki so iznenada priplavale »k meni« izza rta pri naravnem amfiteatru, kjer se plitvina brez opozorila spremeni v strašljivo, temno modro globino
