Teža spominov
Delo 15.09.2023
Edino pohištvo, ki sta ga imela stara starša in je bilo še vedno lepše kot na desetine kosov, ki smo jih kupovali njuni nasledniki, je postalo krama.
Pred nedavnim sem zavrgla lep del svoje zgodovine. Bala sem se, da bo izkušnja veliko bolj travmatična, kot je brisanje zgodovine na računalniku, ki prav tako prej ali slej klone pod težo navlake. Bilo je ravno nasprotno: šolski zvezki in z njimi kdove kakšni zapiski, pisma, najstniški dnevniki s tegobami, ki se jih absolutno nisem hotela več spomniti, so šli v kontejner za stari papir. Težko je bilo samo za roke, glava je že drugje, pri ustvarjanju spominov za
