Kritika: Pošast
Dnevnik 15.11.2023 | Anže Lebinger Anže Lebinger
Japonski režiser Hirokazu Koreeda se je v lanskoletni drami Posrednik poigraval z vprašanjem, kaj je tisto, kar naredi družino, v letošnji drami Pošast pa preizprašuje, kaj je tisto, čemur radi rečemo resnica.
Film se začne z velikim požarom v eni izmed stolpnic manjšega mesta na Japonskem. Mati samohranilka Saori skupaj s sinom Minatom iz bližnjega stanovanja opazuje delo gasilcev. V enem izmed nadstropij goreče stavbe je tudi »bar s hostesami«, kamor naj bi zahajal eden izmed učiteljev. Vsaj tako pravijo govorice. Saori začne zatem pri svojem sinu opažati vse bolj čudno vedenje: nekega dne si meni nič tebi nič postriže lase, spet drugič sploh ne pride domov, skuša se
