Pred očmi vsega sveta

‘Tu, v azilnem domu, sem šele en dan. Hrana je dobra, sobe pa nisem dobil. To noč sem moral spati zunaj. Bilo je hladno. Zaspal sem lahko komaj za štiri ure.« Tako je septembra govoril petindvajsetletni Ayour, pripadnik zatirane etnične skupine Berberov iz maroškega gorovja Atlas. Osebju azilnega doma na ljubljanskem Viču je ob izredni gneči, ko je bilo v stavbi in na dvorišču skoraj tisoč prosilcev za azil, izrekel priznanje za trud. Že v naslednji povedi pa je