Poslednji Mohikanci moškosti

Vem. Nad mano visi damoklejev meč neusmiljenega očitka. Kruh, ali vsaj priboljšek, mi daje Domovina. Kar tam poceni dobim, odnesem v Dnevnik in tu drago prodam. In potem se iz tamkaj dobljenega kruha še norčujem. Tako bi se glasila neprizanesljiva sodba tik pred padcem rezila na kolumnistov vrat. Priznati moram, da vsa graja ni čisto izmišljena. Obilje idej mi neredko vzbudijo že tamkajšnji naslovi. Potem me pred prenagljenim odzivom posvari izbor učenih ljudi,