Kritika filma Popolni dnevi: Ljubezenska pesem analogni umetnosti
Dnevnik 24.01.2024 | Veronika Zakonjšek Veronika
Hirajami, protagonistu novega filma Wima Wendersa, ki se s Popolnimi dnevi po 30 letih vrača na Japonsko, dnevi odtekajo v ustaljenem, monotonem ritmu, v katerega mehko vdirajo naključni utrinki lepote in poezije vsakdana.
Žarek sonca, ki se razprši skozi drevesno krošnjo; veter, ki ga ob vožnji s kolesom poboža po obrazu, in glasba, ki ga spremlja med jutranjimi premiki čez mesto. Film, ki je igralcu Kodžiju Jakušoju v Cannesu prinesel nagrado za najboljšega igralca, Wimu Wendersu pa japonsko kandidaturo za tujejezičnega oskarja, se bere kot ljubezenska pesem analogni umetnosti in drobnim, mimobežnim trenutkom življenja. Hirajamov dan je rutina, ki v svoji repetitivnosti prav kmalu
