Mislim svoje mesto: Ljubljana v srcu in na platnu

Imam najljubše kotičke, ki so ohranjali ta status skozi desetletja, in kraje, ki so si mesto v mojem srcu izborili le za nekaj časa. Za določene stavbe vem, kakšne so bile, ko so bile mlade, in štejem razpoke na njihovih fasadah kot gube na človeških obrazih. In priznam, da ima ljubezen do mojega mesta, tako kot je pri takih ljubeznih običajno, tudi izključevalno razsežnost: zviška gledam na vse, ki so v Ljubljani samo gostje (kar so vsi, ki tu niso bili rojeni).