Kiparisove solze

Pod motorno žago sta tisto jutro padla vrtnica z dehtečimi rumenimi cvetovi, ki je hotela postati drevo, in grm, v katerem so se radi zadrževali vrabci. Nekaj časa je bilo tiho, nato je motorka znova zapela, tokrat za precej dlje. Ko je utihnila, sem zvedavo pogledala na ulico in na sosednji zelenici zagledala praznino, ki jo je še malo prej zapolnjevala cipresa. Bila je dvoglava, ne posebej lepa, močni vetrovi, ki so vse pogostejši, so ji vsakič odlomili kakšno