Martin Golob: 'Molim, da bi zmagala pamet'
Necenzurirano pred 10 dnevi
Četudi odmahne z roko, kadar ga okličemo za zvezdniškega duhovnika, se že pred durmi grosupeljskega župnišča potrdi prav to. Skorajda za vsakim vogalom ga kdo čaka: ob osmih zjutraj sta ga zakonca z dvema bleščečima avtomobiloma prosila za blagoslov in tega jima res ni mogel odreči. Mene pa je poslal z veliko opravičevanja na kavico v bližnjo kavarno. Morda je bil že to prvi nauk iz njegove sveže knjige 365 dni z božjo besedo? Konec koncev je treba vaditi potrpežljivost. Tudi naslednji par, ki se je
Rad vidi, da ljudje pridejo v farovž, da prihajajo na cerkveni hrib, zdi se mu lepo. »Izjemno rad sem med ljudmi, četudi me to včasih malo utrudi. Ampak tudi zato sem duhovnik, ne da bom sam zase zaprt v neki pisarni. Ljudem skušam prinašati nekaj več kot to, da se samo srečamo. Ljudje prihajajo tudi po blagoslov, po prošnje za molitev, največ pa za zakramente – včeraj popoldne sem imel na pripravah za sveti krst 15 družin.« Popoldne pa ste opravili še romski
