Popačeni spomini so morda hujši od nepovratne pozabe
Delo pred 13 dnevi
Pisati. Treba je pisati. Potem pa, tako kot je to počel Paul Auster, na glas brati to, kar je napisano, poslušati samega sebe.
V nadaljevanju preberite: »Bilo je. Nikoli več ne bo. Spominjaj se.« S temi besedami konča Paul Auster svojo prvo objavljeno knjigo Izum samote, ki je izšla leta 1982. Natančneje povedano, tako se konča drugi del te knjige z naslovom Knjiga spominov, in v te tri kratke stavke je pisatelj strnil ves smisel velikanskega trenutka, v katerem se izum samote spremeni v samoto izuma. Samoto novega stila pisanja, s katerim je obogatil književnost in nam podaril osemnajst
