Recenzija romana Slepa luč Benjamina Labatuta: O presežnosti nerazumljivega
Dnevnik pred 8 dnevi | Ana Geršak Ana Geršak
Labatutovo Slepo luč sestavlja pet poglavij, od teh so štiri posvečena prelomnim znanstvenim odkritjem oziroma njihovim odkriteljem, zadnje pa predstavlja poskus nekakšne organske sinteze celote.
Znanost, kot jo prikazuje Labatut, meji na mistiko, še več, na ezoteriko. Knjigo naseljujejo podobe romantistično trpečih genijev, ki so doživeli genialni preblisk, se prebili do roba razuma, in dejansko se ena pogostejših fraz glasi, da je nekaj »nezdružljivo z zdravo pametjo«. Opozicija »zdrave pameti« nasproti genialnosti se implicitno preslika v nasprotje med »normalnostjo« in ekscesom: Labatutovi geniji rinejo v skrajnosti, tako v svojih teorijah kot v značaju
