Lan M. Čukan: Je zalajal (Pozor, to je politična poezija!)
Vipavska pred 2 dnevoma | Uredništvo
Se sosedov Kučo je potuhnil zadnje dni, ko je iz škafa lilo, da bi uhljev mu ne oddrobilo, v svojo »kučico« je naglo smuknil.
Škilil ven je ves čas bojazljivo, bal se je, preveč da bil bi viden, kajti hoče biti psiček priden, kazal je le včasih dlako sivo. Lilo s strehe je in še z napušča, kot bi za pokoro šlo za grehe, leva stran se nagnila je strehe, je prebilo strop, povsod že pušča. Takrat lajal nič ni Kučo stari, le pri sebi bevskal je nemočno, slišal štetje kapelj celonočno, sanjal o uspešni še prevari. Kazal besno dva je svoja zoba, tista najbolj ostra, ki premore stari Kučo ju še,
