Recenzija romana Internat Serhija Žadana: “Nikogar ni škoda”

Literatura je polna zgodb o ljudeh, ki so želeli »zgolj živeti«; položaj se zaplete, ko so umeščeni v obdobja družbene polarizacije oziroma v okoliščine, ko neopredeljenost ni več mogoča, ko distanca ni in ne more biti dojeta kot uporniška drža, temveč je prikazana kot znak labilnosti, v skrajnih reprezentacijah celo škodljivosti. Glede na trenutno dogajanje v svetu ni presenetljivo, da je vloga »zgolj opazovalcev« motrena z določenim nezaupanjem – nedavni primer