S svetnikom na ti: Ljubi moj sveti Janez Zlatousti!

Moj pokojni oče ni imel veliko razvad, a ene se je držal čvrsto in zvesto, in to je bila kavica po kosilu. In to kavo – espresso s smetano – sem mu, če sem bil le doma, sicer si je našel drugo žrtev, vedno pripravljal jaz. Ko je po kosilu odložil – odvisno od menija, mamine volje in založenosti hladilnika – ali žlico ali vilico in smo odmolili, je imel navado reči: »Veš, poet, svoj dolg?«, kar je bilo, kot da ne bi že tako ali tako vedel, kaj sledi, znamenje zame,