Kje je potresna sanacija? Zakaj na potresno ogrožene stavbe lepimo stiropor?
RTV Slovenija 16.09.2024 | Gorazd Kosmač
"To, da se nam čim manj objektov podre ob potresu, je zagotovo tudi ekološko," je v intervjuju za MMC opozoril inženir Andrej Pogačnik, ki pravi, da bi moral Eko sklad prevzeti tudi potresno sanacijo stavb, pri čemer brez potresne ne bi bilo energetske.
V Sloveniji v potresno ogroženih objektih, v katerih bodo ob močnem potresu človeške žrtve, še vedno živi od šest do 15 odstotkov prebivalcev Slovenije. Čeprav je na primer za energetsko sanacijo na voljo na milijone evrov javnih sredstev, za potresno ni tako, pa je zagotovo ljudem zagotoviti varno bivanje pomembneje od energetskega prihranka z novimi fasadami. "To je neverjetna napaka, ki jo je naredil zakonodajalec oz. odločevalec, ki je verjetno padel pod vpliv
