Valčka Polkar: Zadnje s plasišča (Pozor, to je politična poezija!)
Vipavska pred tremi urami | Uredništvo
Rad zaplesal dobri naš prijatelj vse življenje je, pa saj sploh star ni, po plesiščih, še celo v kasarni, bil mu je pri srcu vsak skladatelj.
Na kar koli, prav na vsako glasbo, tudi če katera manj povšeči mu bila je, ples se mu posreči, našel pot je v plesno preobrazbo. Ni bil zasvojen nikakor s plesom, se pa v njem pogosto je obrnil, na plesišče mnogokrat se vrnil, kjer podoben je postal peresom. Bil plesalec namreč je okreten, ko prijel dekle je, je čutilo, v pravih da je rokah, veselilo se, da vodi jo nekdo res spreten. Še ob mačji godbi je cvileči mu korak veselo poplesaval, v ritmu se neskončno je
