Po gozdu z Luko Šparlom, verjetno največjim slovenskim poznavalcem gliv
Necenzurirano pred tremi urami
Jurček je gozdni Moby Dick, ubijalska mušnica je dobrotnica dreves, lisičke so strup za parazite, štorovka je lahko večja od nogometnega igrišča – prav vsaka izmed okoli 5.500 vrst gob, kolikor jih raste pri nas, pa ima svoj namen in svoje mesto pod krošnjami.
Zgodnji jesenski gozd ima tisoč glasov, vonjev in podob. Eno življenje, ki se pretaka v neštetih oblikah. Gozd ta čas že razmišlja o slavnostni opravi pred zimskim pogrebom. Zrak je tako poln, da ga ne diham, temveč pijem. Gozd kot tempelj življenja, v katerem se moli z – življenjem. In trohnenjem. Iz sanjarjenja me prebudi znan obris, ki štrli nekaj centimetrov nad mahom. Arhetip, ki ga pozna vsak pravi Slovenec: goba! In kot vsak pravi Slovenec se imam tudi jaz
