S svetnikom na ti: Ljubi moji vsi sveti
Vipavska pred dvema urama | Gregor Čušin
Tole pismo je na nek hecen način na moč podobno pismom, ki sem jih, osemnajstletnik, pisal na začetku in na koncu služenja vojaškega roka. »Služenje« je potekalo še v nekdanji, zdaj seveda že rajnki državi, ki pa jo boste, kljub temu, da je »rajnka«, zaman iskali v svojih svetih vrstah.
Tudi če bi se iskanja lotili jutri, na vernih duš dan boste razočarani, saj močno močno dvomim, da se ji je uspelo usesti vsaj na zadnjo stopničko v vicah. Bolj verjetno jo boste, če jo že boste iskali, našli še nižje, kamor pa dvomim, da vas mika iti. In je čudno, da se nekaterim, ki so doživeli in preživeli čare »nekdanje skupne«, še vedno tako kolca po njej, in bi jo najraje priklicali nazaj. Se bojim, da jo bodo žal našli, ko bodo tudi sami že rajni. No, pa
