"To številnim vzbuja skrb. Radi bi videli, da se v javnem govoru obnovi razumnost."
RTV Slovenija pred 6 dnevi | Nina Jerman, Televizija
Teorije zarot so privlačne, svet po svoje osmislijo in so kot krik upora proti banalnosti vsakdana. Imajo vlogo kratkočasenja, podobno kot srhljivke ali akcijski filmi. V ozadju konspiracionizma je želja po nadzoru sveta.
Filozof Tomaž Grušovnik pravi, da je življenje brez skrivnosti skoraj kot življenje brez smisla, življenje v odčaranem svetu pa da je dolgočasno, zato je misterioznost konspiracij tako privlačna. To poanto razvija v esejistični knjižici Midva ne bova rešila sveta: "Vlada ni več skupek dolgočasnih ministrov, državnih sekretarjev in drugih uradniških birokratov, temveč pedofilska satanistična kabala, ki v skrivnih podzemnih bazah pije človeško kri in razvija
