Sebastjan Poduhar: Pokljukčeva nova (Pozor, to je politična poezija!)
Vipavska pred tremi urami | Uredništvo
Vsi poznamo Münchhausna kot Kljukca, ki prijel se ga neprevedljivi je v slovenščini izraz Lažnivi, niste vedeli pa za Pokljukca? Ah, kako ne, to je vendar tisti, ki v oči nas gleda, vendar mimo nam z lažjo useka, da dobimo vtis, kako računi niso čisti.
Je Pokljukec notranje zaščiten, pravijo, vse kar si izmišljuje, kar Münchhausen naš pripoveduje, je dokaz takoj neizpodbiten. Priča je sam sebi o dejanjih, ki nam križem kražem jih razširja, ni potrebe, da se kaj preverja, sam spričuje o vseh vrste stanjih. Štorijo spet novo je prijavil, vic o policajih se ji reče, pristna ta tako je, kot pes teče, ni potrebe, da bi vam jo pravil. Čisto v slogu vsa je nič od niča, ko pove jo, mimo vas pogleda, morate verjeti ji
