France P. Dražgošar: Rdeči čevlji za pogreb (Pozor, to je politična poezija!)
Vipavska pred 2 dnevoma | Uredništvo
Na pogrebu je bilo veselo, tudi ona tam je zaplesala, Uršika, ki po Prešernu zala naj bila bi, povem zgodbo celo? Ni potrebe, saj je dobro znana, pokopavali so zopet pusta, polna so bila obljub jih usta, maškare so šle na pot zarana.
Zvezde rdeče ko so še sijale, se odpravila je tudi ona, kot da gre naravnost iz salona, maškare pa vanjo so zijale. Rdeči čevlji, usta na debelo prav tako z rdečo prepojena, Uršika bila je vsa vznesena, da kar poleti, jo je imelo. Šeme so objokovale mrtve, saj smo rekli, da je pustovanje, le da pomešale so se sanje in resnica, kdo bile so žrtve. Saj ni važno, samo da se pleše, znova Uršika je ropotala, s čevlji po betonu topotala, da se rdečih isker plamen kreše.
