Jankon Župančič: Klic in odmevi (Pozor, to je politična poezija!)
Vipavska pred 3 dnevi | Uredništvo

Bil je klic, bil Goran je poklican, klical ga je Miran, stara sablja, mu povedal to, da se spozablja, z lastnim da izločkom je pošprican.
Bil je klic, podpira da napačne, tisto da partíja ni njegova, in da ga polomi vedno znova, sile nadenj da gredo temačne. Bil je klic, da kdor z volčiči druži se preveč in leglo teh podpira, vrata za pobeg si s tem zapira, tak lahko se utopi še v luži. Bil je klic, se Goranu je tresel glas tako, da vse bilo je jasno, komajda izdavil je polglasno: »Ja, moj šef, to bom naprej prenesel.« Bil je klic, tresoč ko Goran spustil je slušalko, že je čul odmeve, da se zdaj