Roberahman Algolubi: Tisoč dni (Pozor, to je politična poezija!)
Vipavska pred 7 urami | Uredništvo
Tisoč dni in pa noči, ki jih več ni, zapel tako si ptiček je v tolažbo, kot da sam sebe bi dajal na dražbo, da z njim sočustvovali bi še mi.
Da se vidimo čez novih tisoč dni, prav žalostno zažvrgolel golobček je zadnjič, da potreboval bi robček, saj pri tem še sam si brisal si oči. Bil ves solzav je, ko se o uspehih je hvalil, čivkal vse bolj pritajeno, zaman ko zrl v vejo je zeleno, poslušal le o svojih hudih grehih. Iz svojega bi davek brž vam plačal, če mogel bi, tako zdaj deloval je, v skrbeh da bil si za njegovo zdravje, ko take tič po kljunu je prevračal. Tisoč dni nadaljnjih še in pa noči, goji
