P. V.: Tisoč in ena napaka (Pozor, to je politična poezija!)
Vipavska pred 22 urami | Uredništvo
Ko bil še negoden je učenec in jemali ko so tisočice, že imel težave je, bil v lice je zelen kot zimzeleni venec.
Ni se spomnil, tri so ali dve le, le da tisoči so, blebetal je, kot da oponaša zvonce kravje prav negodno nedoraslo tele. Ko potem odraščal je in krila zrasla so mu, da je šel v višave, tisočice niso šle iz glave niti vanjo mu, zakleta sila! Mešal je številke kot za stavo, je iz tisoč jih brž sto napravil, češ le toliko da je zapravil, utajil da s tem je vsoto pravo. In obratno, ko imel je dvesto jih v načrtu, nič še pokazati, ko o njih je mogel zgolj lagati, se
