»Bil je prvi papež, ki je verjel, da prihodnost Cerkve leži v ženskih rokah«

Papež Bergoglio je umrl tako, kot je živel in pridigal: žrtvujoč se za ljudi z roba. Njegova skrb za tiste, ki jih je izvrgel kapitalizem s svojim vgrajenim pohlepom in nezmožnostjo političnega reševanja konfliktov, ali pa jih je prizadela cerkvena institucija s svojimi odmiki od lastnih naukov, je brez dvoma ključna določilnica njegove papeške službe. Geslo, s katerim je že zgodaj uokviril svoj mandat, 'Hočem revno Cerkev za revne', je uresničeval od prvega dne,