Nata Š. Suhič: Neskurjena (Pozor, to je politična poezija!)
Vipavska pred 16 dnevi | Uredništvo
Je potomka neskurjene vešče, kakor je o sebi zatrdila, ni potrebovala potrdila, so dovolj bile mučilne klešče.
Z njimi besno je zamahovala, vpila na ves glas zoper fašizem, slišalo se je kot egoizem, ko si je z vso silo duška dala. Kdo je ta neskurjena, vprašali so nevedni in nespremljajoči, ki je ne poznajo, vzdihujoči, ko ob sliki njeni so obstali. Le kaj se je revi tej zgodilo, da tako se vede bestialno, sama zoper sebe da brutalno bi, se zdi, uporabila silo. Ah, nesrečnica je, dogorela ker ni pravočasno na grmadi, sama sebi smili se, zaradi tega vedno je nesrečna cela.
