Robert Papež: Njegovo sočutje (Pozor, to je politična poezija!)
Vipavska pred 14 dnevi | Uredništvo

Je bilo pri svetem obhajilu, cerkev polna prav do vseh kotičkov, dan pomladen, zunaj petje ptičkov, notri je dišalo po kadilu.
Pristopili verni so, neverni tudi pač med njimi kakor vedno, vsi dostojno vendar, kraja vredno, zbrani, poglobljeni, v duhu mirni. Blagoslov delil duhovnik novi v cerkvi je, bilo je res svečano, duh poseben polnil je dvorano, ko vrstili so se blagoslovi. In potem, poglej, kot dve igrači pristopila dva sta frkolina, dva zunajzakonska gizdalina, vsak od teh se v plišasto oblači. Guncala sta afne tam edina, kot pohujšanje iz šentflorjanske je bilo doline, vasi