Človekova sposobnost netenja ognja je vsaj 350.000 let starejša, kot se je menilo doslej
RTV Slovenija pred eno uro | P. G.
Odkritje na kamenodobnem najdišču v Barnhamu v Suffolku na vzhodu Velike Britanije je prineslo velik premik v razumevanju zgodnjega kurjenja ognja. Arheologi so namreč odkrili dokaze, da so ljudje tam namerno netili ogenj že pred približno 400.000 leti.
Doslej najstarejši dokazi o namernem kurjenju ognja so bili z neandertalskega najdišča v severni Franciji, ki sega približno 50.000 let v zgodovino. Odkritje na najdišču na vzhodu Velike Britanije predstavlja torej velik premik v našem razumevanju zgodnjega kurjenja ognja, saj premikajo najstarejši znani datum za približno 350.000 let globlje v preteklost. "To je najvznemirljivejše odkritje v moji dolgi 40-letni karieri," je po pisanju Euronewsa dejal kustos
