Kako nastanejo umetelni suhorski pirhi? "Stara mama je rekla, da njej vsaka rožca zraste v glavi."
RTV Slovenija pred dvema urama | Tanja Kozorog Blatnik
Tradicija krašenja pirhov "po suhorsko" je v 20. stoletju skoraj izumrla, a je vztrajnost Antonije Volk-Krebelj, ki je tradicijo praskanja jajčnih lupin ohranjala in predajala potomcem, zaslužna, da so danes suhorski pirhi uradno del kulturne dediščine.
V register nesnovne kulturne dediščine so vpisane tri vrste tradicionalnih velikonočnih pirhov na območju Slovenije. Po belokranjskih pisankah in prekmurskih remenkah so namreč leta 2022 svoj vpis dobili tudi suhorski pirhi, ki so omejeni na vas Suhorje v Brkinih (občina Pivka). Zanje je značilna posebna motivika, po samem načinu izdelave pa gre za praskanke, nam v uvodu pojasni Kristina Dekleva, katere družina tovrstne pirhe izdeluje že okoli 200 let. "Suhorski
