"Razen na paradi ponosa v Zagrebu ne boste videli dveh moških, ki bi se na ulici držala za roke"
RTV Slovenija pred eno uro | Ana Jurc
Režiserka Čejen Černić Čanak ni mislila, da mora Zajčji nasip v naprej opredeliti kot "kvirovski film". Kar se nje tiče, ni pripovedovala zgodbe o gejevskih fantih: "V resnici pripovedujem zgodbo o ljudeh." Kmalu je ugotovila, kako naivna je taka drža.
Izkušnja Zajčjega nasipa je v Osijeku rojeni hrvaški režiserki Čejen Černić Čanak pokazala predvsem to, v kako majhnih mehurčkih ljudje v resnici živimo; v njih se nam dozdeva, da je svet veliko bolj liberalen, kot v resnici je. Zato jo toliko bolj razjezi, ko se kdo na glas sprašuje, "ali se res moramo v filmih še vedno ukvarjati s to temo" - namreč s temo istospolne ljubezni in njene nesprejetosti v družbi. "Ja, moramo, in še dolgo se bomo morali." Parada ponosa
