Slovenija na leto v sežig izvozi 200 tisoč ton gorljivih odpadkov
RTV Slovenija 05.09.2025 | Larisa Daugul
Gorljivi del mešanih komunalnih odpadkov, ki ostane po mehanski obdelavi, najpogosteje izvozimo v Avstrijo, na Madžarsko, v Nemčijo in Italijo, a izvoz je vse dražji in vse manj zanesljiv. Sežig odpadkov pa prinaša zdravstvena in okoljska tveganja. Gorljivi del mešanih komunalnih odpadkov, ki ostane po mehanski obdelavi, najpogosteje izvozimo v Avstrijo, na Madžarsko, v Nemčijo in Italijo, a izvoz je vse dražji in vse manj zanesljiv. Sežig odpadkov pa prinaša zdravstvena in okoljska tveganja.
Po dolgih letih razprav, ali Slovenija potrebuje sežigalnico ali ne, je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo aprila sprejelo novo uredbo o javni službi sežiganja komunalnih odpadkov. Predvidene so tri sežigalnice, obstoječa Toplarna Celje ter dve novi sežigalnici, ki bi najverjetneje stali v Ljubljani in Mariboru. V treh obratih bi lahko termično obdelali 220 tisoč ton odpadkov na leto, od tega 140 tisoč pod pogoji javne gospodarske službe. Prvi med
