V slovo godcu z Velike Planine Janezu Vrenjaku – Stegnu

Visokorasel in plečat, iskrivih oči in nasmeha, ki je obetal radost, ni mogel ostati prezrt. Še posebej ne, ko je zadonel njegov glas ob melodijah, ki jih je dolga leta izvabljal iz svoje kitare. Mnogim je prinesel veselje ob njihovih pomembnih dnevih, mnogim odgnal skrbi ob povsem navadnih dnevih, mnoge je njegova hudomušnost nagovorila na Veliki planini ali na mnogih poteh, ki jih je prehodil ali prevozil. Bil je popotnik, bil je umetnik, bil pa je predvsem