Silvo Karo: od lesenega do zlatega cepina
Domžalec 20.11.2022 | P. P.
»Moji nemirni duši, ki kot senca hodi za menoj že od rane mladosti, so gore dobro dele, v njih se je sproščal nemir, telo utrudilo, da je bila pot v dolino vesela, duša mirna in korak mehak.
A dlje ko sem bil v dolini, več je bilo nemira in telo je klicalo po naporih. Silen je ta nemir in težko razumljiv mirnim dušam. Ta energija nemira pa ne pride kar tako, privre kot Soča ob neurju, ko ji podzemni svet Julijskih gora postane pretesen; takrat prihrumi izpod skalovja in divje zareže po strmi strugi navzdol, kjer ji mogočne skale in ozke soteske pobirajo moč in ostrino, da na koncu mirna privijuga do Jadrana.« Iz knjige Alpinist, Silvo Karo V soboto,
