Na sonce, na Čemšeniško planino

Tokrat pa je bil klic drugačen – navdihujoč. »Kje ste? Pridite na Čemšeniško planino, tu imamo sonce,« je zazvenelo v slušalki. Odločitev je padla hitro. Sledile so hitre priprave, preverjanje opreme in obvezna »rezerva«, saj v hribih nikoli ne veš, kaj te čaka. Pot nas je vodila do vznožja pri Prvinah, kjer je živahen vrvež že nakazoval, da so se mnogi podali proti zasneženim pobočjem. Čeprav snega ni bilo v izobilju, ga je bilo dovolj za sankanje – sankačev pa