Ninine poti v preteklost in obiski rojstnih hiš velikanov slovenske književnosti

Vse je bilo zlato. A najbolj zlata, strašno zlata, je bila rdeča kri, ki je tekla pred Modrijanovo gostilno. Kaplje, ki so kapljale na pločnik, so se razlivale v temno rdeče makove cvetove, ki so se hitro sušili, v smrti počrneli. Kaplje pa, ki so kapljale na cesto, so se kakor debela, nabrekla, živa zrna življenja zasvaljkale v prah in izginile: bile so prav kakor zlata zrna ozimine, ki padejo na jesensko zemljo in se skrijejo, da se pozimi v hudem mrazu utrudijo