Odiseja: Nolanov realistični spopad s pošastmi lastnega uma
RTV Slovenija pred 1 dnevom | Avtor: Slavko Jerič
Odiseja, ena najstarejših in najslavnejših pesnitev, je v stoletjih postala marsikaj, v prvi vrsti pa je simbol potovanja k sebi v vseh mogočih pogledih: k svojim ljubljenim ali pa svoji osebnosti. To potrjuje tudi poslastica Christopherja Nolana. Odiseja, ena najstarejših in najslavnejših pesnitev, je v stoletjih postala marsikaj, v prvi vrsti pa je simbol potovanja k sebi v vseh mogočih pogledih: k svojim ljubljenim ali pa svoji osebnosti. To potrjuje tudi poslastica Christopherja Nolana.
Britanski cinefil je najbrž zadnji popolnoma avtorski režiser na največjem odru, saj lahko posname izdelke, ki si jih sam izbere, na način, v katerega sam verjame, in za okolje, v katero je še vedno trdno zaljubljen − njegovi filmi še vedno precej bolje delujejo na velikem platnu kot na manjših zaslonih. Temu pritiče tudi izplen, saj so njegovi filmi praviloma finančne uspešnice. Če k temu dodamo še njegovo nesporno kakovost, se ne gre čuditi, da njegovi filmi
