Do zadnje strani: Smrtonosna molčečnost resničnosti

Zdi se tudi, da ne zna razločiti, ali ga opazuje človek ali kakšna druga nečloveška entiteta. Nelagodju in strahu se primeša občutek krivde: če je opazovan, je to zato, ker je prekršil Zakon, zaobšel Pravila igre, in čeprav bi težko našli hujšo obsodbo, kot je čiščenje ostankov granat v povojni kazenski koloniji, je Ćato neprestano na preži, v pričakovanju tiste prave kazni, ki šele mora priti. V svetu kulis, ki ga obdaja, je pomembna le površina, »vsak si je sam